UGOTOVITVE

Ugotovili smo, da gibanje plamena opišemo s 4 značilnimi dogodki, kar se sklada s teoretično razlago gonila mehanizma – spreminjanja koncentracije goriva.
Opazimo 4 različna obnašanja plamenov sveč; nihanje v fazi in protifazi, nekoherenčno obnašanje in ''ničto'' stanje. Razlog, zakaj od neke medsebojne razdalje, ki se povečuje s premerom oscilatorja, opazimo le še nihanje v protifazi, poiščemo v simetriji sistema.
Frekvenca nihanja enega samega oscilatorja se z dodajanjem gradnikov zmanjšuje,o čemer pa lahko v okviru napake trdimo za največ 4 povezane sveče; s povečevanjem medsebojne razdalje med dvema oscilatorjema, ki sta zgrajena iz enakega števila sveč pa povečuje, dokler sistem ne preide v protifazo, tedaj frekvenca pade na približno začetno vrednost.
Nižja ambientalna temperatura pripomore k bolj stabilnim in pogostim oscilacijam.

Napake, navedene v poročilu, so pridobljene iz pogreška našega merilnega instrumenta (kamera mobilnega telefona) in natančnosti uporabljenega programa za analizo videoposnetkovTracker. Za časovni razmik med dvema zaporednima sličicama smo izbrali ∆t= 0.033s. Napako dobljenega nihajnega časa smo določili za tretjino tega časovnega razmika, saj smo ocenili, da bi, v primeru, da med dvema zaporednima sličicama pride do še vsaj enega nihaja, to gotovo opazili pri sami analizi, tako je tretjina ∆t = 0.033s primerna napaka za nihajni čas osciliranja sveč. Napako smo zaradi različnih mobilnih telefonov in s tem kamer za vse meritve zaokrožili na 10%.
Menimo, da bi rezultate meritev lahko izboljšali, če bi lahko uporabljali kamero za zajemanje počasnih posnetkov. V tem primeru program za analizo niti ne bi igral tako velike vloge, napaka pa bi bila občutno manjša. K zanesljivosti zaključkov bi gotovo pripomoglo, če bi vsi izvajalci eksperimentov imeli enake sveče; še bolje, če bi sveče lahko izdelali sami ali pa bi nam bile na voljo takšne, za katere bi točno vedeli njihovo sestavo.

V okviru raziskovalnega dela smo prvotno želeli obravnavati še odvisnost amplitude in temperature plamena od relevantnih parametrov, vendar za to po našem mnenju nismo imeli primerne merilne opreme. V razdelku dodatki se nahaja teoretični model izpeljave višine plamena, ki pojasni naša predvidevanja te lastnosti sistema zato upamo, da nam po ponovnem odprtju fakultet, ko ne bomo omejeni z založenostjo lokalne živilske trgovine uspe raziskati tudi to.